Dejstvo je, da bi vsi ljudje morali dihati čist zrak. Običajno smo mnenja, da je onesnažen zrak nekaj, s čimer se srečujemo zunaj. V notranjih prostorih je ta težava nevidna, zato se je večinoma ne zavedamo, različne raziskave pa so pokazale, da je zrak v notranjosti lahko bistveno bolj onesnažen, kot je zunanji zrak.
Na kakovost zraka v prostoru vplivajo številne snovi. V zraku v stavbah lahko najdemo več kot 900 različnih škodljivih snovi.
Ljudje približno 90 % svojega časa preživimo v notranjih prostorih, pri čemer se običajno ne zavedamo, da je zrak v naših domovih, pisarnah, šolah in drugih zgradbah še bolj onesnažen od zunanjega. Za mnoge so zdravstvena tveganja v notranjih prostorih večja od takšnih tveganj zunaj, in sicer zaradi izpostavljenosti kemikalijam, onesnaževalcem, alergenom in delcem.
Ločimo tri skupine onesnaževalcev notranjih prostorov:
- Hlapne organske spojine (Iz trdnih ali tekočih spojin se v zrak sproščajo v obliki plinov; čistila in razkužila, barve, laki, predelani gradbeni materiali in notranja oprema, pesticidi, lepila, sintetične dišave, osveževalci zraka, kozmetični in higienski izdelki, aceton…)
- Vnetljivi onesnaževalci (nevidni plini ali delci, kot sta ogljikov monoksid in dušikov dioksid, ki so običajno povezani z načini ogrevanja notranjih prostorov, sem uvrščamo razne grelce zraka, peči na drva in plin, grelnike vode, vse vrste sušilcev in ognjišč…)
- Sprožilci alergij in astme (plesen, pršice, cvetni prah, dim in prhljaj domačih živali.)
Delci v onesnaženem zraku potujejo globoko v naša pljuča. Dražijo tkiva, povzročajo vnetja ter poslabšujejo obstoječa obolenja dihal in ožilja. Izpostavljenost lahko povzroči težave pri dihanju ter poveča tveganje za napade astme, kapi, srčne infarkte ter druge resne bolezni. Nasprotno pa manjša izpostavljenost finim delcem in izboljšana kakovost zraka zmanjšujeta takšna tveganja ter lahko podaljšata povprečno življenjsko dobo.
Človek v eni uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij, virusov, pršic, vlage ter drugih dejavnikov, ki jih v prostoru ne vidimo, vplivajo pa na naše zdravje, počutje, učno ter delovno učinkovitost.
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih je lahko še zlasti škodljiva za družbeno bolj občutljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z predhodnimi obolenji srca in ožilja ali s kroničnimi obolenji dihal, kot je astma.
Zdravstvene težave lahko povzroča tudi preveč suh zrak. Ustrezna vlažnost zraka pripomore k izboljšanju odpornosti, manj pogosti obolevnosti dihal in k dobremu počutju. Zagotoviti pa je treba tudi, da vlažnost ni previsoka, saj lahko pospeši razmnoževanje pršic, plesni, glivic in bakterij.
Slabo kakovost zraka zaznamo že z vstopom v prostor.
Prav tako ima slab zrak močan vpliv tudi na naš zunanji izgled. Ste vedeli, da je dokazano, da onesnaženost zraka pospeši staranje kože? Koža je nagnjena k hiperpigmentaciji in razvoju alergij. Poškodovan je kolagen, zato se hitreje pojavijo gubice, koža je bolj občutljiva, dehidrirana,… 
Prav tako kot kontaminiran, tudi zelo suh zrak v prostoru povečuje nevarnost za težave z zdravjem, hkrati pa ima tudi negativen vpliv na kožo. Zaradi zelo suhega zraka imajo številni ljudje tudi težave z nadpovprečno suho kožo, ki se lahko začne tudi luščiti. Suha koža na pogled seveda ni najbolj estetska, poleg tega pa predstavlja nevarnost za prezgodnje gubice.
Nikoli ni odveč dodatno poskrbeti za svoje zdravje. Zmanjšanje količine onesnaženega zraka je ena izmed tistih stvari, na katero imamo kar dosti vpliva lahko tudi mi sami. Ne glede na to, na kakšen način se odločite poskrbeti za čist zrak v svojem domu, je bistveno to, da nekaj ukrenete, saj boste le tako poskrbeli za zdravje sebe in svojih bližnjih. Onesnaženemu zraku na žalost ne moremo ubežati, lahko pa poskrbimo za čist in zdrav zrak v svoji okolici.
