Na kakovost zraka v prostoru vplivajo številne snovi. V zraku v stavbah lahko najdemo več kot 900 različnih škodljivih snovi.

Ljudje približno 90 % svojega časa preživimo v notranjih prostorih, pri čemer se običajno ne zavedamo, da je  zrak v naših domovih, pisarnah, šolah in drugih zgradbah še bolj onesnažen od zunanjega. Za mnoge so zdravstvena tveganja v notranjih prostorih večja od takšnih tveganj zunaj, in sicer zaradi izpostavljenosti kemikalijam, onesnaževalcem, alergenom in delcem.

Ločimo tri skupine onesnaževalcev notranjih prostorov:

• Hlapne organske spojine (Iz trdnih ali tekočih spojin se v zrak sproščajo v obliki plinov; čistila in razkužila, barve, laki, predelani gradbeni materiali in notranja oprema, pesticidi, lepila, sintetične dišave, osveževalci zraka, kozmetični in higienski izdelki, aceton…)

• Vnetljivi onesnaževalci (nevidni plini ali delci, kot sta ogljikov monoksid in dušikov dioksid, ki so običajno povezani z načini ogrevanja notranjih prostorov, sem uvrščamo razne grelce zraka, peči na drva in plin, grelnike vode, vse vrste sušilcev in ognjišč…)
• Sprožilci alergij in astme (plesen, pršice, cvetni prah, dim in prhljaj domačih živali.)

Delci v onesnaženem zraku potujejo globoko v naša pljuča. Dražijo tkiva, povzročajo vnetja ter poslabšujejo obstoječa obolenja dihal in ožilja. Izpostavljenost lahko povzroči težave pri dihanju ter poveča tveganje za napade astme, kapi, srčne infarkte ter druge resne bolezni. Nasprotno pa manjša izpostavljenost finim delcem in izboljšana kakovost zraka zmanjšujeta takšna tveganja ter lahko podaljšata povprečno življenjsko dobo.

Človek  v eni uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij, virusov, pršic, vlage ter drugih dejavnikov, ki jih v prostoru ne vidimo, vplivajo pa na naše zdravje, počutje, učno ter delovno učinkovitost.

Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih je lahko še zlasti škodljiva za družbeno bolj občutljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z predhodnimi obolenji srca in ožilja ali s kroničnimi obolenji dihal, kot je astma.

Zdravstvene težave lahko povzroča tudi preveč suh zrak. Ustrezna vlažnost zraka pripomore k izboljšanju odpornosti, manj pogosti obolevnosti dihal in k dobremu počutju. Zagotoviti pa je treba tudi, da vlažnost ni previsoka, saj lahko pospeši razmnoževanje pršic, plesni, glivic in bakterij.

Slabo kakovost zraka zaznamo že z vstopom v prostor.

Prav tako ima slab zrak močan vpliv tudi na naš zunanji izgled. Ste vedeli,  da je dokazano, da onesnaženost zraka pospeši staranje kože? Koža je nagnjena k hiperpigmentaciji in razvoju alergij. Poškodovan je kolagen, zato se hitreje pojavijo gubice, koža je bolj občutljiva, dehidrirana,…   Prav tako kot kontaminiran, tudi zelo suh zrak v prostoru povečuje nevarnost za težave z zdravjem, hkrati pa ima tudi negativen vpliv na kožo. Zaradi zelo suhega zraka imajo številni ljudje tudi težave z nadpovprečno suho kožo, ki se lahko začne tudi luščiti. Suha koža na pogled seveda ni najbolj estetska, poleg tega pa predstavlja nevarnost za prezgodnje gubice.

Nikoli ni odveč dodatno poskrbeti za svoje zdravje. Zmanjšanje količine onesnaženega zraka je ena izmed tistih stvari, na katero imamo kar dosti vpliva lahko tudi mi sami. Ne glede na to, na kakšen način se odločite poskrbeti za čist zrak v svojem domu, je bistveno to, da nekaj ukrenete, saj boste le tako poskrbeli za zdravje sebe in svojih bližnjih. Onesnaženemu zraku na žalost ne moremo ubežati, lahko pa poskrbimo za čist in zdrav zrak v svoji okolici.

Razna čistilna sredstva vsebujejo snovi, kot so derivati benzena, ki so kancerogeni (karcinogeni) ; aldehide; toluen in mnoge druge izjemno strupene substance, povezane z rakavimi obolenji, poškodbami ledvic, poškodbami ploda, motnjami centralnega živčnega sistema in alergijskimi reakcijami. Mnogi so celo endokrini disruptorji (hormonski motilci), ki vplivajo na naš celotni hormonski sistem in vodijo v mnoge bolezni. Ena bolj nevarnih snovi v čistilih je tudi je 1,4-dioksan, ki je sintetični petrokemični karcinogen. Proizvajalci ne deklarirajo te snovi na nalepki, saj nastane kot stranski produkt etilen oksida. Tovrstne snovi so znane po tem, da povzročajo poškodbe jeter. Karcinogeni  poškodujejo dedni material znotraj celice, s čimer prekinejo biološke procese v telesu. Poškodbe celic vodijo v nastanek tumorjev in raka.

Rezultati škode, ki jo s tem delamo svojemu zdravju, pa so na žalost vidni šele čez nekaj let.

Raziskovalci z norveške univerze Bergen so v raziskavi “Cleaning at Home and at Work in Relation to Lung Function Decline and Airway Obstruction,” preučili podatke 6235 žensk, ki so jih spremljali kar 20 let.

Rezultati so pokazali, da pljuča po 20 letih redne uporabe čistil tako opešajo kot pri kajenju.

“Sporočilo te raziskave je, da te kemikalije opazno poškodujejo vaša pljuča, pogosto pa so celo nepotrebne – že krpe iz mikrovlaken in voda so pogosto dovolj.”

V nekaterih raziskavah je bila uporaba kemijskih sredstev povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma ali kronična obstruktivna plučna bolezen.

Rezultati raziskave s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open, so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB).

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih,  dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. Bolnik s KOPB težave občuti šele, ko je okvarjena že skoraj polovica pljuč. Bolezen velikokrat ostane neprepoznana, kajti za težave, ki človeku sčasoma otežujejo povsem običajna vsakdanja opravila, oboleli predvideva, da se pojavljajo bodisi zaradi kajenja bodisi zaradi staranja. Po drugi strani pa pojavnost kronične obstruktivne pljučne bolezni narašča, saj je ta danes že četrti najpogostejši vzrok smrti.

Leta 2016 je bila tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi.

Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA. Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43%.

Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Pljuča se ne obnavljajo, ko so poškodovana, taka ostanejo, ne glede na zdravljenje.

Vsi imamo izbiro, lahko se ne zmenimo za škodljive snovi, ki jih dnevno vnašamo v svoje telo, lahko pa sprejmemo nam in okolju prijaznejšo odločitev.