Med klasična čistila uvrščamo vsa tista, ki vsebujejo razne kemijske snovi in spojine, ki naj bi naše površine učinkovito očistile. Značilen je tisti močan vonj, ki nam še dodatno da občutek, da smo pa tokrat res dobro očistili. V večini čistil, ki jih najdemo na policah trgovin, se nahaja kar nekaj snovi, ki so lahko nevarne za zdravje.

Kaj vse je dodano klasičnim čistilom? Lahko začnemo z barvili in aromami, če pa se malo bolj poglobimo najdemo kar nekaj zelo škodljivih in kancerogenih snovi.

Kot primer, večina čistil za steklo vsebuje amonijak (NH3), ki je hitro hlapljiv, zato so mu najbolj izpostavljena naša dihala, oči in koža.

Ste vedeli, da čistila za pečico lahko vsebujejo natrijev hidroksid (NaOH), ki je tako koroziven, da lahko razžre vašo povrhnjico? Hlapi so enako škodljivi, dejstvo pa je, da nekaj čistila vedno ostane na površini, kar pomeni da ob naslednji uporabi pečice zaradi  temperature čistilo začne hlapeti, in ob okusni pečenki imamo dodaten priokus natrijevega hidroksida. Zadnjič smo bili gostje v pogovorni oddaji Klepet ob kavi, kjer smo še bolj podrobno govorili o strupenih čistilih. Prispevek je na voljo na tej povezavi.

Čiščenje izpostavlja pljuča kemičnim čistilnim sredstvom, kar dolgoročno povzroča okvaro dihal in dihalnih poti.

Raziskava (Univerza Bergen, Haukeland Univerzitetna Klinika) je pokazala da je sčasoma okvara dihal zaradi uporabe strupenih kemičnih čistil podobna okvari, ki jo povzroča dolgoletno kajenje cigaret. Več o posledicah uporabe strupenih čistil lahko preberete tukaj.

Agresivna kemijska čistila nam seveda omogočajo hitro čiščenje, ker so sama po sebi zelo močna. Kdaj moramo kakšno površino malo bolj zdrgniti, ali pa pač kupimo še bolj agresivno čistilo. Kakšne pa so tu posledice na našem inventarju?

Agresivna čistila, predvsem kisline, dolgoročno povzročajo škodo tudi na našem pohištvu. Ste kdaj opazili, da je vaša kopalniška oprema nekoliko pozelenela? Ploščiče niso več tako sijoče, lakiran parket pa izgleda že kar konkretno obrabljen? Razna sredstva najprej uničujejo, razžirajo zgornjo zaščitno plast na površinah, s časom pa prodirajo v globino materiala.

Zaradi teh razlogov se vedno več ljudi odloča za bolj naravna sredstva, kot so eko čistila.

V to skupino uvrščamo čistila na naravni osnovi, večinoma so na rastlinski bazi kot je limona, naravna eterična olja,  naravne sadne kisline ipd. Zraven spadajo še tista, ki jih lahko najdemo kar  v svoji kuhinji, kot primer soda bikarbona, limona in kis.

V primerjavi z klasičnimi čistili so veliko bolj varna za uporabo, saj ne vsebujejo agresivnih kemikalij, ki škodijo našemu zdravju in inventarju.  Pa je to res?

Če kot primer vzamemo sodo bikarbono. Ko govorimo o ekološkem načinu čiščenja, velikokrat zasledimo uporabo sode.

Res je, da je za veliko stvari efektivna, ne smemo pa zanemariti dejstva, da je ob nepravilni uporabi lahko tudi zelo škodljiva.

Ker je soda sama po sebi abrazivno sredstvo, na steklenih površinah zelo hitro lahko pusti vdrgnine in praske. Aluminij (kuhinjsko pohištvo, posode..) res da očisti odlično, a hkrati povzroča hitrejšo oksidacijo kar vodi v rjavenje.

Proizvajalci keramičnih plošč in ostalih kamnitih/keramičnih površin opozarjajo na škodljivost sode. S časom razžre in odstrani zgornjo zaščitno plast in začne prodirati na marmorno površino. Posledice so približno enake kot pri steklenih površinah.

Če smo ugotovili kakšno škodo lahko povzroči na steklu, aluminiju in marmoju, kakšne so šele posledice na lesenih površinah?

Pri ekoloških čistilih ne smemo pozabiti, da je velikokrat dodan majhen procent neke kemijske snovi, kot je natrijev benzoat, benzil akohol in limonen. Te snovi niso tako zelo strupene, kot te ki jih najdemo v klasičnih čistilih, še vseeno pa povzročajo draženje kože, dihal in oči.

Kot tretja skupina so tu ekološki čistilni stroji. Sem uvrščamo vse čistilne stroje ki delujejo na uporabi vode, kot so parni in termični čistilci ter nekateri ostali aparati, ki naše površine čistijo brez dodanih kemikalij, ali na sploh čistil. Gre za naraven koncept črpanja virov iz okolja. Ogenj, veter in voda. (video)

Najprej moramo izločiti tiste stroje, ki še vedno delujejo z uporabo čistil v kombinaciji vode.

Posvetimo se tistim ekološkim, kot primer parni čistilci. Kako delujejo? Pravzaprav je zelo preprosto, gre za uporabo samo vode, ki jo aparat segreje na visoko temperaturo, zaradi česar se voda spremeni v paro. Visoke temperature seveda umazanijo uničijo, raztopijo maščobo, če pa je temperatura dovolj visoka, kar nekateri stroji danes že dosegajo, je pa površina na naraven način tudi dezinficirana. Kaj je glavna prednost takih aparatov? Kot najpomembnejše, poskrbimo za svoje zdravje, čiščenje samo z vodo zdravju ne predstavlja nikakršne nevarnosti, kajne?

Glede na to, da ni dodanih nobenih snovi, je prijazno tudi za naš inventar, ga neguje in ohranja takšnega, kot je bil ob opremljanju. S tem lahko dosežemo tudi podaljšano življensko dobo našega pohištva.

Čiščenje je predvsem enostavnejše, hitrejše in navsezadnje bolj učinkovito.

Dejstvo je, da živimo v svetu, ko imamo vsi bolj malo časa, zato se večinoma še vedno poslužujemo klasičnih čistil z močno vsebnostjo kemikalij, pošpricamo in površino na hitro prebrišemo. Z naravnimi čistili, ki so seveda kot smo ugotovili boljša za naše zdravje, porabimo nekoliko več časa, glede na sestavo so pa temu primerno tudi dražja. S pravo opremo, kot je recimo nek stroj, parni čistilec, pa dejansko lahko prihranimo najprej na času, zdravju in pa seveda tudi denarju. V kolikor vas to morda zanima, si lahko preberete še zakaj je termični čistilec odlična naložba.

Razna čistilna sredstva vsebujejo snovi, kot so derivati benzena, ki so kancerogeni (karcinogeni) ; aldehide; toluen in mnoge druge izjemno strupene substance, povezane z rakavimi obolenji, poškodbami ledvic, poškodbami ploda, motnjami centralnega živčnega sistema in alergijskimi reakcijami. Mnogi so celo endokrini disruptorji (hormonski motilci), ki vplivajo na naš celotni hormonski sistem in vodijo v mnoge bolezni. Ena bolj nevarnih snovi v čistilih je tudi je 1,4-dioksan, ki je sintetični petrokemični karcinogen. Proizvajalci ne deklarirajo te snovi na nalepki, saj nastane kot stranski produkt etilen oksida. Tovrstne snovi so znane po tem, da povzročajo poškodbe jeter. Karcinogeni  poškodujejo dedni material znotraj celice, s čimer prekinejo biološke procese v telesu. Poškodbe celic vodijo v nastanek tumorjev in raka.

Rezultati škode, ki jo s tem delamo svojemu zdravju, pa so na žalost vidni šele čez nekaj let.

Raziskovalci z norveške univerze Bergen so v raziskavi “Cleaning at Home and at Work in Relation to Lung Function Decline and Airway Obstruction,” preučili podatke 6235 žensk, ki so jih spremljali kar 20 let.

Rezultati so pokazali, da pljuča po 20 letih redne uporabe čistil tako opešajo kot pri kajenju.

“Sporočilo te raziskave je, da te kemikalije opazno poškodujejo vaša pljuča, pogosto pa so celo nepotrebne – že krpe iz mikrovlaken in voda so pogosto dovolj.”

V nekaterih raziskavah je bila uporaba kemijskih sredstev povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma ali kronična obstruktivna plučna bolezen.

Rezultati raziskave s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open, so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB).

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih,  dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. Bolnik s KOPB težave občuti šele, ko je okvarjena že skoraj polovica pljuč. Bolezen velikokrat ostane neprepoznana, kajti za težave, ki človeku sčasoma otežujejo povsem običajna vsakdanja opravila, oboleli predvideva, da se pojavljajo bodisi zaradi kajenja bodisi zaradi staranja. Po drugi strani pa pojavnost kronične obstruktivne pljučne bolezni narašča, saj je ta danes že četrti najpogostejši vzrok smrti.

Leta 2016 je bila tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi.

Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA. Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43%.

Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Pljuča se ne obnavljajo, ko so poškodovana, taka ostanejo, ne glede na zdravljenje.

Vsi imamo izbiro, lahko se ne zmenimo za škodljive snovi, ki jih dnevno vnašamo v svoje telo, lahko pa sprejmemo nam in okolju prijaznejšo odločitev.

Seveda ste nekateri, ki berete etikete in se že zavedate nevarnosti čistil in kemikalij, za vse ostale pa smo pripravili kratek pregled najpogosteje uporabljanih čistil ter kako škodujejo vašemu zdravju in zdravju vaših najmlajših. Na koncu smo seveda dodali še nasvete, kaj lahko naredimo sami za varnejše čiščenje.

Čistila za steklene površine

Ali se spomnite kdaj ste nazadnje čistili okna? Kaj pa čistilo, ali je imelo prijeten vonj? Morda niste niti pomislili, da vonjate strup.

Večina čistil za steklo vsebuje amonijak (NH3). Amonijak je hitro hlapljiv, zato so mu najbolj izpostavljena naša dihala, oči in koža. Manjše koncentracije amonijaka povzročijo kašljanje, draženje nosu, grla, kože in oči, večje koncentracije pa takojšnjo poškodbo sluznice, opekline kože in celo slepoto, v kolikor oči pridejo v stik z zelo koncentriranim amonijakom. V čistilih za okna so manjše količine amonijaka, a ga je še vedno dovolj, da negativno vpliva na naše zdravje (vir: health.ny.gov).

Čistila za stranišče in vodni kamen

Čistila za čiščenje toaletnih školjk so zelo strupena, saj vsebujejo hidroklorovo kislino (HCl), ki povzroča opekline na očeh in koži, ter škodljivo vpliva na jetra in ledvica. Druga vsebujejo hipoklorovo belilo (C2H3Cl3), ki draži kožo in oči. Profesionalne čistilke velikokrat potarnajo, da jih po čiščenju sanitarij boli glava ali se počutijo rahlo omotične.

Zelo močne kisline vsebujejo tudi čistila s katerimi nas večina odstranjuje vodni kamen s pip, kopalnih kadi, tušev in drugod.

Čistila za pečico

Ta čistila lahko vsebuje natrijev hidroksid (NaOH), ki je tako koroziven—ima takšno moč razjedanja—da lahko razžre vašo povrhnjico. Hlapi so enako škodljivi, zato jih nikar ne vdihujte.

Sredstva za čiščenje pečic vsebujejo tudi benzen (C6H3), toluen (C6H6CH3) in etilni benzen (C8H10), ki so vsi dokazano kancerogeni. Tudi potem, ko čistilo obrišemo, se v naših pečicah sproščajo strupeni hlapi. In to vsakič, ko prižgemo pečico, saj se med segrevanjem na visokih temperaturah kovina krči in širi, na ta način pa se v mikropore ujamejo tudi ostanki čistila. Naslednji obrok ima posledično lahko okus po uporabljenem čistilu in slabo vpliva na naš prebavni sistem, čeprav tega v hrani neposredno ne zaznamo.

Čistila za odtoke

Kemična čistila za odtoke vsebujejo lug, saj je dovolj močan, da razžre mnogo umazanije. V bistvu je tako močan, da povzroča opekline na očeh, koži, požiralniku, ob zaužitju pa tudi na želodcu. Povzroči lahko smrt.

Čistila za odtoke vsebujejo tudi hidroklorovo kislino (HCl), ki je dražeča za kožo in oči, ter škodljivo za jetra, ledvica in prebavni trakt. Nekatera vsebujejo trikloroetan (C2H3Cl3), zaviralec živčnega sistema.

Čistila za preproge

Čistila preprog in oblazinjenega pohištva vsebujejo perkloretilen (C2Cl4). Ta tekočina za suho čiščenje je znan kancerogen, ki napada naša jetra, ledvica in živčni sistem. Vsebujejo pa tudi amonijev hidroksid (H5NO), ki povzroča razjede in vnetja oči, kože in dihalnih poti. Naslednjič, ko otroci umažejo vašo najnovejšo preprogo, dobro razmislite, če jo želite “očistiti” s tako agresivnimi sredstvi in kakšne so posledice tovrstnega čiščenja za vaše zdravje, navsezadnje pa tudi za kakovost vzdrževanja preproge.

Kaj lahko naredimo

Vsak od nas želi biti zdrav, razlikujemo se pa v tem, koliko truda smo pripravljeni vložiti v svoje zdravje. Za varnejše ravnanje s čistili, je najmanj kar lahko naredimo naslednje…

Ob nakupu čistila preberemo etiketo, da se sploh seznanimo za kako nevarno čistilno sredstvo gre. Posebej pozorni smo na naslednje oznake:

Med čiščenjem si nadenemo rumene gumijaste rokavice—oziroma modre, roza ali katerikoli barvo ste kupili—in tudi zaščitno masko, ki prestreže določeno količino strupenih hlapov. Bolj kakovostne kot so rokavice in predvsem maska, boljše je.

Istočasno odpremo vsa okna, prižgemo ventilator in poskrbimo, da so prostori, kjer čistimo, dobro prezračeni. Na ta način se strupeni hlapi ne bodo zadrževali na enem mestu, njih koncentracija bo malce manjša in tako bo manj možnosti za morebitno slabo počutje, omotico in poškodbe.

Dobro prezračen prostor pomeni, da so vsa okna vsaj 30 minut odprta na stežaj. Tukaj pa se pojavijo vprašanja: Ali si lahko pozimi, ko je zunaj -5 stopinj, to privoščimo in plačujemo dodatno ogrevanje? Poleti, ko je zunaj 30 stopinj? Ali spomladi, ko je zunaj polno cvetnega prahu, ki se s svetlobno hitrostjo usede na police, ki ste jih ravnokar lepo pobrisali?

V vsakem primeru je po čiščenju čistilo potrebno temeljito sprati iz vseh površin. To je še posebej pomembno, ko gre za površine, kjer se kuha, je, umiva ali plazi… v bistvu povsod.

Dober primer so čista tla. Odlična ideja, a v kolikor na njih ostane veliko čistila in imate doma majhne otroke, bodo zagotovo nekaj čistila vnesli v usta in boste tako naredili skoraj več škode kot koristi.

Zadnji nasvet pa prav tako zadeva naše malčke in to je, da čistil ne shranjujete v kopalnici pod umivalnikom ali v kuhinji pod koritom, ampak jih postavite v višje omare, kjer jih vaši najmlajši ne bodo mogli doseči.

~ ~ ~

S tem zaključujemo spisek osnovnih stvari, ki jih lahko naredimo za varnejšo uporabo čistil. Seveda pa obstajajo še boljše stvari, ki jih lahko naredimo.

Prva je nadomestitev vseh omenjenih čistil z naravnejšimi, ki so zdravju veliko prijaznejša. Težava tu je edino, da so bolj prijazna tudi umazaniji in je pogosto težko na naraven način očistiti tisto najtrdovratnejšo umazanijo oziroma pri tem porabimo ogromno energije in časa.

K sreči obstaja še druga alternativa in to so termični čistilci, ki za svoje delovanje potrebujejo le vodo iz pipe in elektriko. Zelena tehnologija je napredovala do te mere, da z visoko temperaturo in močnim pritiskom odstrani tudi najtrdovratnejšo umazanijo. Zavoljo jedrnatosti tega članka pa bomo o tem več povedali drugič.

Če za začetek upoštevate zgornje nasvete, boste bolj zavestno in veliko varneje uporabljali čistila, ki jih že imate v vašem domu. V kolikor pa vas zanima čiščenje brez zdravju škodljivih čistil pa lahko zdajle preberete ta članek: Zakaj je termični čistilec odlična naložba.