Dnevno se med čiščenjem srečujemo z raznimi kemikalijami, katerih se v veliki meri niti ne zavedamo, ali pa jim preprosto ne posvečamo preveč pozornosti. Kdaj se nam med čiščenjem od močnih vonjav malo zvrti, nas dražijo oči in dihalne poti, velikokrat je lahko prisotna tudi omotica…pa se kdaj vprašate, kakšne so dolgoletne posledice uporabe strupenih kemičnih čistil?
Razna čistilna sredstva vsebujejo snovi, kot so derivati benzena, ki so kancerogeni (karcinogeni) ; aldehide; toluen in mnoge druge izjemno strupene substance, povezane z rakavimi obolenji, poškodbami ledvic, poškodbami ploda, motnjami centralnega živčnega sistema in alergijskimi reakcijami. Mnogi so celo endokrini disruptorji (hormonski motilci), ki vplivajo na naš celotni hormonski sistem in vodijo v mnoge bolezni. Ena bolj nevarnih snovi v čistilih je tudi je 1,4-dioksan, ki je sintetični petrokemični karcinogen. Proizvajalci ne deklarirajo te snovi na nalepki, saj nastane kot stranski produkt etilen oksida. Tovrstne snovi so znane po tem, da povzročajo poškodbe jeter. Karcinogeni poškodujejo dedni material znotraj celice, s čimer prekinejo biološke procese v telesu. Poškodbe celic vodijo v nastanek tumorjev in raka.
Rezultati škode, ki jo s tem delamo svojemu zdravju, pa so na žalost vidni šele čez nekaj let.
Raziskovalci z norveške univerze Bergen so v raziskavi “Cleaning at Home and at Work in Relation to Lung Function Decline and Airway Obstruction,” preučili podatke 6235 žensk, ki so jih spremljali kar 20 let.
Rezultati so pokazali, da pljuča po 20 letih redne uporabe čistil tako opešajo kot pri kajenju.
“Sporočilo te raziskave je, da te kemikalije opazno poškodujejo vaša pljuča, pogosto pa so celo nepotrebne – že krpe iz mikrovlaken in voda so pogosto dovolj.”
V nekaterih raziskavah je bila uporaba kemijskih sredstev povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma ali kronična obstruktivna plučna bolezen.
Rezultati raziskave s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open, so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB).
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. Bolnik s KOPB težave občuti šele, ko je okvarjena že skoraj polovica pljuč. Bolezen velikokrat ostane neprepoznana, kajti za težave, ki človeku sčasoma otežujejo povsem običajna vsakdanja opravila, oboleli predvideva, da se pojavljajo bodisi zaradi kajenja bodisi zaradi staranja. Po drugi strani pa pojavnost kronične obstruktivne pljučne bolezni narašča, saj je ta danes že četrti najpogostejši vzrok smrti.
Leta 2016 je bila tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi.
Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA. Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43%.
Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Pljuča se ne obnavljajo, ko so poškodovana, taka ostanejo, ne glede na zdravljenje.
Vsi imamo izbiro, lahko se ne zmenimo za škodljive snovi, ki jih dnevno vnašamo v svoje telo, lahko pa sprejmemo nam in okolju prijaznejšo odločitev.
