Voda je dragocena dobrina, ključna za ohranjanje okolja in življenja v njem. Naše delovanje na področju voda je usmerjeno v varovanje in trajnostno rabo, ki bo omogočala zdravo in varno prihodnost tudi naslednjim generacijam. Zavedamo se, da so spremembe pri naravnem kroženju vode neizogibne, zato smo ustrezno pripravljeni in usposobljeni, da preprečimo ali omejimo tudi škodljivo delovanje voda.
KOPALNE VODE
Kopanje v rekah, jezerih in morju ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedano. Vendar priporočamo, da za kopanje v površinskih vodah uporabljate območja, ki imajo status kopalne vode. V Sloveniji je temu zdaj namenjenih 48 območij na rekah, jezerih in morju. Na teh območjih se zaradi zagotavljanja zdravja ljudi redno spremlja kakovost vode in o tem obvešča javnost.
Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo številna živa bitja, ki jim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne pomenijo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije prek komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj so prisotni patogeni, ki povzročajo različne bolezni in infekcije. Kvantitativen kazalnik fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot so Escherichia coli ter intestinalni enterokoki
Ustreznost kopalne vode ugotavljamo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode oziroma na osnovi drugih pojavov v kopalnih vodah, ki jih takoj ali pozneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev oziroma ljudi. Ob neustrezni kakovosti vode se kopanje lahko odsvetuje ali prepove na osnovi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga. Omejujemo dovoljene posege v priobalna zemljišča in popolnoma prepovedujemo gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda z novelo zakona o vodah. Dodatno varujemo pravico javnosti do dostopa do vode in s strožjimi pravili zagotavljamo večjo zaščito okolja, vode, priobalnega pasu, vseh tam živečih organizmov in pitne vode.
JAVNA SLUŽBA OSKRBE S PITNO VODO
Oskrba s pitno vodo je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Za njeno izvajanje in izgradnjo infrastrukture so zadolžene občine. Občina je dolžna zagotoviti izvajanje javne službe tudi skladno z zahtevami, ki se nanašajo na gospodarske javne službe.
Z vodovarstvenimi območji in vodovarstvenimi režimi na teh območjih varujejo pitno vodo, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalstva ali pa je tej javni oskrbi namenjena v bodoče. Z omejevanjem poseganja z gradnjami in omejevanjem dejavnosti na teh območjih zmanjšujemo možnosti za morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode, in posredno zagotavljamo zadostno količino vode in njeno zdravstveno ustreznost. Vodovarstvena območja, ki varujejo pitno vodo za prebivalce posameznih občin, zaradi naravnih danosti in značilnosti podzemnih ali površinskih virov pitne vode pogosto segajo izven administrativne meje občine.
NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNIH OBMOČJIH
Med načrtovanjem upravljanja voda podrobno pregledajo vse dejavnosti, ki pri svojem delovanju lahko škodljivo vplivajo na vode, ocenijo obseg tega vpliva, stanje površinskih in podzemnih voda, pregledajo, kakšni ukrepi in režimi se že izvajajo ter ocenimo verjetnost, da bodo cilji za vode v posameznem šestletnem ciklu doseženi. Na podlagi izvedenih ocen ugotavljajo, ali je treba določiti dodatne ukrepe ali strožje režime za varstvo voda, ter ocenijo finančne posledice ukrepov za posamezno šestletno obdobje.
“Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo
in čez najvišje gore najdeš pot.”
