Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda.
Kaj nam pomenijo, bi se verjetno zavedali šele, ko gozda in njegovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Strokovnjaki z gozdom gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato ponuja gozd tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.
Pri obisku in preživljanju časa v gozdu spoštujemo pravila gozdnega bontona in:
- se zavedam, da sem v gozdu gost oziroma gostja,
- z gozdom in živimi bitji v njem ravnam spoštljivo,
- upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisna v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov.
SKRBNO Z GOZDOM!
GOZD JE V SLOVENIJI SIMBOL PREPOZNAVNOSTI DRŽAVE IN ODRAZ NJENEGA ODNOSA DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.
Gozd ni samo obnovljivi vir lesa, je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednost, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Gozd prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje.
Obenem pa je gozd pomemben del narave in kulturne dediščine. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. Lepota pokrajine, možnost za gibanje in dejavnosti, blagodejni vpliv na okolje in les so le nekatere dobrine gozda, ki bi se jih resnično zares zavedali šele, ko gozda in njegove dobrodejnega delovanja v našem okolju ne bi bilo več.
Funkcije gozdov je po Zakonu o gozdovih pod določenimi pogoji dovoljeno izkoriščati vsem državljanom republike Slovenije in sicer za nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njegovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacijo v gozdu in podobno. Pri tem pa se morajo obiskovalci gozdov (gostje v gozdu) držati pravil o ravnanju z gozdovi – upoštevati največje dovoljene količine za nabiranje gozdnih plodov, uporabljati za vožnjo z gorskimi kolesi namenjene kolesarske poti,…
OBNOVA GOZDA DANES IN JUTRI
Načrtovanje obnove gozda se je že v začetkih načrtnega gospodarjenja z gozdom pokazalo kot ključni element gospodarjenja z gozdom za trajnostno doseganje ciljev, ki jih je človeška družba postavljala pred gozdove. Zaradi kratkosti našega življenja je bilo sprva težko spoznati zakonitosti obnove tako posameznega drevesa kot gozdov, ki imajo mnogo daljše življenjske cikle kot človek.
Prvi začetki načrtne obnove gozdov so bili vezani na takratno znanje o drevesih in o gozdu kot celoti ter omejeni s tehničnimi zmožnostmi. Tako kot na vseh področjih naših znanj, se je večalo znanje, potrebno za obnovo gozda, prav tako tehnične zmožnosti. Iz obdobja, ko je obnova gozdov temeljila predvsem na eni drevesni vrsti, to je smreki, smo prišli v obdobje, ko je obnova gozdov v Sloveniji skoraj v celoti prepuščena usmerjenim naravnim procesom. S tem se je žal začelo zamirati semenarstvo in drevesničarstvo v gozdarstvu. V slovenskih gozdovih so kot posledica klimatskih sprememb, obsežne naravne ujme poškodovale velike površine, pojavile so se kalamitete in vse skupaj za seboj pušča obsežne ogolele površine. Ob takih dogodkih in obsegu poškodb, načrtno gospodarjenje z gozdom ne more temeljiti zgolj na naravni obnovi.
Prišli smo do točke, ko se moramo opredeliti do mesta, vloge in potreb, tako semenarstva kot drevesničarstva v Sloveniji, saj spremenjene razmere terjajo od nas tehten premislek. Odločitve in dejanja v gozdarstvu imajo dolgoročne posledice, napake se ne da popraviti čez noč. Pred nas so postavljeni izzivi, kako načrtovati obnovo gozdov, ki bo zagotavljala trajnost vseh funkcij gozdov tudi v prihodnje, trajnost v spremenjenih podnebnih razmerah.
Tu ni le vprašanje novih tehnologij v semenarstvu, pri vzgoji sadik gozdnega drevja, tu so ključna vprašanja obnove s primernimi drevesnimi vrstami, kdaj in kje bomo načrtovali naravno obnovo. Pri tem se moramo zavedati, da se obnova gozdov načrtuje za več let v naprej, da si je potrebno zagotoviti ustrezen semenski material, zagotoviti kakovostne sadike primernih drevesnih vrst, primerne provenience, primernih vzgojnih oblik. Vse to mora biti tesno povezano v trikotnik gozdarske operative, znanstveno-raziskovalnega dela in dela na področju semenarstva in drevesničarstva.
Pred nami so veliki izzivi, zato je naša dolžnost, da bomo prepustili v upravljanje našim potomcem gozdove, ki bodo lahko trajnostno opravljali vse funkcije, ki jih lastniki gozdov in družba v celoti pričakujejo. Ključe takšnega gospodarjenja z gozdom ima v rokah prav pravilno načrtovana obnova gozdov, ki mora biti lokalno uravnotežena kombinacija naravne obnove in obnove s sadnjo.
“Nič ni lepše, kot lepota gozdov pred sončnim vzhodom.” – George Washington Carver
