Se tudi vi vedno znova sprašujete, kako očistiti stanovanje v najhitrejšem možnem času, a ga ob tem res temeljito očistiti? V povprečju tedensko za čiščenje porabimo nekje med 6 do 8 ur. Na voljo nam je nešteto različnih čistilnih sredstev, od klasičnih, tistih bolj naravnih ki jih naredimo sami, vse do čistilnih strojev. Kakšne so razlike v učinkovitosti in uporabi, katero alternativo izbrati?
Med klasična čistila uvrščamo vsa tista, ki vsebujejo razne kemijske snovi in spojine, ki naj bi naše površine učinkovito očistile. Značilen je tisti močan vonj, ki nam še dodatno da občutek, da smo pa tokrat res dobro očistili. V večini čistil, ki jih najdemo na policah trgovin, se nahaja kar nekaj snovi, ki so lahko nevarne za zdravje.
Kaj vse je dodano klasičnim čistilom? Lahko začnemo z barvili in aromami, če pa se malo bolj poglobimo najdemo kar nekaj zelo škodljivih in kancerogenih snovi.
Kot primer, večina čistil za steklo vsebuje amonijak (NH3), ki je hitro hlapljiv, zato so mu najbolj izpostavljena naša dihala, oči in koža.
Ste vedeli, da čistila za pečico lahko vsebujejo natrijev hidroksid (NaOH), ki je tako koroziven, da lahko razžre vašo povrhnjico? Hlapi so enako škodljivi, dejstvo pa je, da nekaj čistila vedno ostane na površini, kar pomeni da ob naslednji uporabi pečice zaradi temperature čistilo začne hlapeti, in ob okusni pečenki imamo dodaten priokus natrijevega hidroksida. Zadnjič smo bili gostje v pogovorni oddaji Klepet ob kavi, kjer smo še bolj podrobno govorili o strupenih čistilih. Prispevek je na voljo na tej povezavi.
Čiščenje izpostavlja pljuča kemičnim čistilnim sredstvom, kar dolgoročno povzroča okvaro dihal in dihalnih poti.
Raziskava (Univerza Bergen, Haukeland Univerzitetna Klinika) je pokazala da je sčasoma okvara dihal zaradi uporabe strupenih kemičnih čistil podobna okvari, ki jo povzroča dolgoletno kajenje cigaret. Več o posledicah uporabe strupenih čistil lahko preberete tukaj.
Agresivna kemijska čistila nam seveda omogočajo hitro čiščenje, ker so sama po sebi zelo močna. Kdaj moramo kakšno površino malo bolj zdrgniti, ali pa pač kupimo še bolj agresivno čistilo. Kakšne pa so tu posledice na našem inventarju?
Agresivna čistila, predvsem kisline, dolgoročno povzročajo škodo tudi na našem pohištvu. Ste kdaj opazili, da je vaša kopalniška oprema nekoliko pozelenela? Ploščiče niso več tako sijoče, lakiran parket pa izgleda že kar konkretno obrabljen? Razna sredstva najprej uničujejo, razžirajo zgornjo zaščitno plast na površinah, s časom pa prodirajo v globino materiala.
Zaradi teh razlogov se vedno več ljudi odloča za bolj naravna sredstva, kot so eko čistila.
V to skupino uvrščamo čistila na naravni osnovi, večinoma so na rastlinski bazi kot je limona, naravna eterična olja, naravne sadne kisline ipd. Zraven spadajo še tista, ki jih lahko najdemo kar v svoji kuhinji, kot primer soda bikarbona, limona in kis.
V primerjavi z klasičnimi čistili so veliko bolj varna za uporabo, saj ne vsebujejo agresivnih kemikalij, ki škodijo našemu zdravju in inventarju. Pa je to res?
Če kot primer vzamemo sodo bikarbono. Ko govorimo o ekološkem načinu čiščenja, velikokrat zasledimo uporabo sode.
Res je, da je za veliko stvari efektivna, ne smemo pa zanemariti dejstva, da je ob nepravilni uporabi lahko tudi zelo škodljiva.
Ker je soda sama po sebi abrazivno sredstvo, na steklenih površinah zelo hitro lahko pusti vdrgnine in praske. Aluminij (kuhinjsko pohištvo, posode..) res da očisti odlično, a hkrati povzroča hitrejšo oksidacijo kar vodi v rjavenje.
Proizvajalci keramičnih plošč in ostalih kamnitih/keramičnih površin opozarjajo na škodljivost sode. S časom razžre in odstrani zgornjo zaščitno plast in začne prodirati na marmorno površino. Posledice so približno enake kot pri steklenih površinah.
Če smo ugotovili kakšno škodo lahko povzroči na steklu, aluminiju in marmoju, kakšne so šele posledice na lesenih površinah?
Pri ekoloških čistilih ne smemo pozabiti, da je velikokrat dodan majhen procent neke kemijske snovi, kot je natrijev benzoat, benzil akohol in limonen. Te snovi niso tako zelo strupene, kot te ki jih najdemo v klasičnih čistilih, še vseeno pa povzročajo draženje kože, dihal in oči.
Kot tretja skupina so tu ekološki čistilni stroji. Sem uvrščamo vse čistilne stroje ki delujejo na uporabi vode, kot so parni in termični čistilci ter nekateri ostali aparati, ki naše površine čistijo brez dodanih kemikalij, ali na sploh čistil. Gre za naraven koncept črpanja virov iz okolja. Ogenj, veter in voda. (video)
Najprej moramo izločiti tiste stroje, ki še vedno delujejo z uporabo čistil v kombinaciji vode.
Posvetimo se tistim ekološkim, kot primer parni čistilci. Kako delujejo? Pravzaprav je zelo preprosto, gre za uporabo samo vode, ki jo aparat segreje na visoko temperaturo, zaradi česar se voda spremeni v paro. Visoke temperature seveda umazanijo uničijo, raztopijo maščobo, če pa je temperatura dovolj visoka, kar nekateri stroji danes že dosegajo, je pa površina na naraven način tudi dezinficirana. Kaj je glavna prednost takih aparatov? Kot najpomembnejše, poskrbimo za svoje zdravje, čiščenje samo z vodo zdravju ne predstavlja nikakršne nevarnosti, kajne?
Glede na to, da ni dodanih nobenih snovi, je prijazno tudi za naš inventar, ga neguje in ohranja takšnega, kot je bil ob opremljanju. S tem lahko dosežemo tudi podaljšano življensko dobo našega pohištva.
Čiščenje je predvsem enostavnejše, hitrejše in navsezadnje bolj učinkovito.
Dejstvo je, da živimo v svetu, ko imamo vsi bolj malo časa, zato se večinoma še vedno poslužujemo klasičnih čistil z močno vsebnostjo kemikalij, pošpricamo in površino na hitro prebrišemo. Z naravnimi čistili, ki so seveda kot smo ugotovili boljša za naše zdravje, porabimo nekoliko več časa, glede na sestavo so pa temu primerno tudi dražja. S pravo opremo, kot je recimo nek stroj, parni čistilec, pa dejansko lahko prihranimo najprej na času, zdravju in pa seveda tudi denarju. V kolikor vas to morda zanima, si lahko preberete še zakaj je termični čistilec odlična naložba.
